Socialne zvrsti

(govorni položaj)
V Sloveniji govorimo slovenski jezik, ki pa se razlikuje po tem, kdo in kje ga uporablja – govorni položaj. Glede na to ločimo
naslednje socialne zvrsti jezika:

  • Knjižni jezik
  • Neknjižni jezik
    Knjižni jezik
    Je najvišja in najbolj uzaveščena zvrst slovenskega jezika. Ima narodnozdruževalno in narodnopredstavitveno vlogo. Pojavil
    se je z izidom prve slovenske knjige – Trubarjev Abecednik in Katekizem (1550-51).
    Normo (pravila) današnjega knjižnega jezika najdemo v
     Slovnici
     Pravopisu
     Pravorečju
     Slovarju
    Knjižni jezik se deli na strogo (zborno) in manj strogo (knjižno pogovorno) zvrst.
    3
    Zborna zvrst:
    Je namenjena predvsem za tiskana besedila vseh vrst, uporabljali pa naj bi jo vsi, ki nastopamo (govorimo) v javnosti:
    učitelji, vzgojitelji, radijski in televizijski poročevalci,…
    Pravila zbornega jezika so popisana in opisana v jezikovnih priročnikih, poteka po določenih pravilih, učimo se jih tudi v šoli.
    Knjižna pogovorna zvrst:
    Uporabljamo jo, kadar tvorimo besedilo v navzočnosti naslovnika (intervju, predavanja, dvosmerno sporazumevanje v
    razredu).
    Značilnosti:
     kratki nedoločnik: delat (delati)
     skrajšana oblika množinskega deležnika na –l: smo delal (delali),
     nenaglašeni deležnik na –el, -il = -u: reku (rekel), hotu (hotel)
     posamezni primeri redukcij (glasovnih krnitev): bla (bila), dol (doli)…
     l namesto lj pred samoglasnikom iste besede: kluč (ključ)
     oblike: jejo (jedo), vejo (vedo)
     pogovorne oblike: ja (da); rabiti (potrebovati)
     preprostejša skladnja (zgradba povedi in stavka), več sredstev za vzdrževanje stika….
    Mejni primeri:
     izražanje svojilnosti s predlogom od: od očeta (očetovo)
     zveze glagola in predloga: dosti za delat (dosti dela)
     nezborne podaljšave s –t pri imenih moškega spola s končnico na o: Markota (Marka)
     mešanje dvojinskih in množinskih oblik: bova videle (bova videli)
    Meje med knjižnim pogovornim in neknjižnim pokrajinsko pogovornim jezikom ni zmeraj lahko postaviti. Zavedati pa se
    moramo, da napačno prevzete besede oz. popačenke iz drugih jezikov (cukrati, šefla, šraufnciger) ne sodijo v knjižni
    jezik. Prav tako ne redukcije samoglasnikov (mislm – mislim ; prid – pridi).
    Zakaj v razredu uporabljamo knjižni jezik?
     Ker to zahtevajo okoliščine sporočanja (javno nastopanje)
     Prispeva k razumljivosti povedanega
     Knjižni jezik ima povezovalno in narodnopredstavitveno vlogo
     Vzgojitelj in učitelj za svoje poslušalce nista jezikovni vzor le kot tvorca besedil, pač pa sta tudi ugled ustrezne
    rabe jezika glede na okoliščine in namen sporočanja